Kadar pomislimo na bakterije, sem nam verjetno prvo porajajo misli o nečem, kar povzroča bolezni. Toda telo je polno bakterij, tako dobrih kakor slabih. Probiotiki se pogosto imenujejo “dobre” ali “koristne” bakterije, saj prispevajo k zdravju našega črevesja.
Probiotiki se naravno nahajajo v telesu. Lahko jih najdemo tudi v nekaterih živilih in prehranskih dopolnilih. Šele približno od sredine 90-ih, so ljudje želeli vedeti več o probiotikih in o njihovih koristnih učinkih na zdravje. Zdravniki jih pogosto predpisujejo pri prebavnih težavah in zaradi dobrega predznaka, jih lahko danes najdemo v vsem, od jogurtov do čokolad.
Geek opis
Probiotike lahko razdelimo na dve skupine.
- Bakterije, ki so sposobne preživeti samo v notranjem okolju, torej v človeku in niso odporne na zunanje okolje (poimenujmo jih po domače kar interne bakterije).
- Bakterije, ki so soposobne preživeti tako v notranjem (v človeku, ali drugih živalih) kot zunanjem okolju (lahko jim rečemo bifazne bakterije).
V prvo skupino lahko uvrstimo lactobacillus ter bifidobacterium. Te težko preživijo zunaj človeka, kar je eden izmed glavnih problemov tipičnih probiotikov. Naravni način prenosa teh bakterij dobimo med naravnim porodom ter v času dojenja.
V drugo skupino uvrščamo bakterije, ki lahko preživijo tudi izven človeka. Tipična vrsta so »bacillus spori«. Ta vrsta omogoča, da se človek lahko razvija tudi po porodu in po prenehanju dojenja. Bacillus spori preživijo v zunanjem okolju ter se prenašajo od živali do živali skozi hranjenje, vse do izločkov in se nato ponovno reciklirajo. Te najdemo v zemlji in jih dobimo z zelenjavo, sadjem ter z mesom. Raziskovalci so tako prišli do spoznanja, da tem bakterijam ni samo naravno zunanje okolje, ampak se tudi dobro počutijo v človeku, zato so zelo primerne za probiotične izdelke.
Ostale vrste bakterij lahko najdemo v fermentrirani hrani, kot je kefir, kombuča, jogurt, itd.Problem pri tem je, da so bakterije, ki se uporabljajo v procesu fermentacije natanko za to – za fermentacijo. Ni nujno, da imajo ti sevi ugoden učinek na človeško zdravje. Definicija probiotika je “živi mikroorganizem, ki ob zadostni količini prinaša korist za zdravje gostitelja.” Torej definicija ni “bakterije, ki fermentirajo hrano.” Torej takšna vrsta bakterij v fermentiranih živilih je lahko dober prehranski izbor, ne moremo pa kar sklepati, da bodo vsi ti sevi bakterij imel pozitiven vpliv na naše zdravje. Enako velja za večino izdelkov katere uvrščamo pod probiotike. Večina jih ne prestane testa zgornje opredelitve in v resnici sploh niso probiotiki.
S sodobno tehnologijo ter znanostjo lahko danes odkrijemo nekaj redkih internih bakterij, ki lahko preživijo zunaj telesa pri sobni temperaturi in lahko delujejo podobno kot njihove dvofazne kolegice. Kljub velikem številu stekleničk na policah v trgovinah ali v specializiranih trgovinah, napis “probiotik” na nalepki, ne pomeni da je ustrezen probiotik. Dobri primeri pravih probiotikov so Lactobacillus acidophilus NCFM, Bifidobacterium lactis BI-07 in Bacillus indicus HU36. Ti lahko preživijo 24 mesecev ali več, pri sobni temperaturi in so prav tako odporni na žolč in želodčno kislino. Prebavni proces je drugo področje kjer večina bakterij ne preživi. Če bakterija umre zaradi želodčne kisline, še vedno ne ustreza definiciji probiotika. (Povezava do izdelka).
Naš sodoben svet je postal zelo dober v uničevanju bakterij. Smo strokovnjaki za sterilizacijo naše hrane, naše zemlje , živali, preden jih uživamo. S pasterizacijo, živalim dajemo antibiotike, ali klor v prečiščeno vodo za pitje iz pipe. Uničevanje bakterij je tako lahko dobro kakor tudi slabo. Carski rezi ter krajša dojenja so tudi zelo pogost pojav v našem modernem svetu.
Kot rezultat, prvo vrsto bakterij, ki bi jo morali dobiti od matere pri naravnem porodu, nam jih lahko primanjkuje in drugo vrsto – bacillus bakterije, ki jih običajno dobimo iz naše hrane, pa se uniči, preden jih sploh zaužijemo.
Probiotike je tako priporočljivo uživati na dnevni bazi, še posebej takrat kadar ste uživali antibiotike, imeli kolonoskopijo ali imeli želodčno gripo.
Zakaj: Če doma na vrtu populite vso travo, je pametno, da travo kar najhitreje ponovno posejete, drugače vam bo na dvorišču rastel le plevel. Pa še nekaj, če mislite, da ne uživate antibiotikov in pijete vodo iz pipe, s tem definitivno uživate antibiotike. Pri uživanju antibiotikov se izrabi le do 5% substance, ostali delež gre v vodo z izločki. Čistilni sistemi žal temu niso kos.
Andrej Rantaša
